Kdo je Ustvarjalna MedvedKa?

Za imenom Ustvarjalna MedvedKa se skriva “medvedka” Katarina, ki se je s korakom na skupno življenjsko pot s svojim dragim morala posloviti od medvedje družine, v srcu pa za vedno ostaja tam. Za to, da moje šape danes izdelujejo vse mogoče ročne izdelke, je kriva moja mami, ki ima ogromno smisla in okusa za ustvarjanje. Zelo dobro se še spomnim predprazničnih dni v mojih otroških letih, ko se je lotila ustvarjanja prazničnih voščilnic, jaz pa sem jo radovedno opazovala. Počasi sem odraščala in se ji pri ustvarjanju tudi pridružila. Kmalu je ugotovila, da so moji izdelki lepi in tako je izdelava prazničnih voščilnic, ki smo jih kot družina pošiljali, postala moja naloga. V obdobju po prihodu nazaj iz Ljubljane, kjer sem študirala pedagoško smer kemije in biologije, sem posegla tudi po fimo masi in bila nekaj časa povsem nora na ustvarjanje nakita. Pa je prišla prva zaposlitev in časa za ustvarjanje je ostalo precej manj. Ustvarjalna iskrica v meni pa je še vedno tlela, moje šape so želele nekaj početi.

Če ne bi bilo interneta, Googla, Pinteresta, potem jaz danes zagotovo doma ne bi imela takšne zaloge materiala za izdelovanje voščilnic, kot jo imam. Ko sem namreč prvič videla video s predstavitvijo Sizzix-ovega Big Shota-a, je bila to ljubezen na prvi pogled. Vedela sem, da se ta napravica mora znajti pri meni doma. K sreči enkrat na leto pride tisti dan, ko vsak izmed nas praznuje svoj rojstni dan in nas naši bližnji pocrkljajo s kakšnim darilcem. No, jaz tistega dne oktobra 2017 nisem dobila samo darilca, ampak sem dobila kar konkretno darilo. Postala sem ponosna lastnica Big Shot-a. In tako se je začelo. Od takrat naprej sem predana izdelovanju voščilnic. Kadar ustvarjam, pobegnem v čisto svoj svet, kjer pozabim na vse skrbi in se resnično sprostim. Ko pa gre končana voščilnica iz mojih rok v roke slavljenca… Takrat res največ šteje tisti neprecenljivi pogled, ki ti pravi: “To si res ti sama naredila?” In ja, še vedno vsako leto kar nekaj voščilnic pošljem po navadni pošti, ker menim, da ima na roke napisano voščilo res eno dodano vrednost.

Kadar pa nisem v svojem ustvarjalnem svetu, je del mojega časa namenjen službi, za katero pravim, da je skoraj sanjska. Svoje znanje naravoslovja kot učiteljica prenašam na mlajše v najboljši učilnici na svetu – v naravi. Šola v naravi je zakon!

Kjerkoli že sem, pa naj bo to služba, moj ustvarjalni svet ali katerikoli drug kotiček tega sveta, pa sem tudi žena mojemu dragemu, s katerim skupaj hodiva po poteh – po vseh znanih, neznanih, čudovitih, nevarnih, strmih, prašnih, z dih jemajočimi pogledi polnimi poteh… In lepo je!