Ustvarjalo se je...

Mala knjigica ob upokojitvi

Moje ustvarjalno leto 2022 sem začela z enim takšnim čisto pravim mini projektom. Dobila sem naročilo za izdelavo voščilnice, ki so jo družinski člani podarili svojemu očetu in možu, ki je odšel v pokoj. Želja je bila, da voščilnica vključuje kar nekaj zelo različnih tem, zato sem se po nekajdnevnem premisleku odločila, da voščilnico izdelam kar v obliki nekakšne mini knjigice, kjer bo vsaka stran namenjena svoji temi.

Pa pojdimo od začetka in se najprej ustavimo pri naslovni strani knjigice. Za naslovnico sem izbrala super cvetlični okvir, ki je bil del zadnjega Mavelu-jevega božičnega darila. Ker smo bili še nekako v prazničnem času, so me tudi barve vlekle v to smer. Zato sem se odločila, da cvetlice pobarvam v zimski modri ter praznični bakreni barvi, vse skupaj pa sem poživila z rdečimi bunkicami. V sredino pa sem odtisnila še napis, ki se mi je zdel zelo primeren ob upokojitvi, ko se ozreš nazaj na svojo prehojeno poklicno pot in pogledaš, kje vse si pustil svoje sledi.

Druga stran je bila namenjena poklicu, ki ga je gospod opravljal. Izdelala sem vrata v njegovo pisarno, na drugo stran pa sem dodala napis iz serije Mavelu-jevih štampiljk.

Gospod je že pred kar nekaj leti ustanovil mountain bike klub, katerega vidni član je še danes, zato seveda brez te teme v knjigici ni šlo. Na levi strani sem upodobila logotip njihovega kluba, na desno stran pa sem dodala “kolesarsko” misel Alberta Einsteina.

Gospod po svojih okoliških gozdovih rad podre kakšno drevo in pripravi drva za hladne zimske dni.

Še zadnja stran oz. predzadnja pa je bila namenjena hobiju pisanja dnevnika in pa člankov. 14. januar bo pri gospodu zagotovo imel v dnevniku kakšen bogat zapis, saj po toliko letih oditi v pokoj ni kar tako. Glede na vse hobije, ki sem jih vključila v to knjigico, pa sem prepričana, da bo gospod tudi v penziji imel veliiiko za početi in tako kot vsak upokojenec ne bo imel nobenega časa. 😉

Čisto zadnja stran pa je bila namenjena osebnemu voščilu, ki so ga domači namenili novopečenemu upokojencu.
Izdelava te voščilnice je bila res nekaj posebnega, saj sem se lotila čisto nove oblike, ki je prej še nikoli nisem delala. Ampak priznam, da je fino začeti novo leto z enim malce težjim mini projektom, ki te porine nekoliko ven iz cone udobja in moraš malce razmigati svoje možgane, da prideš do končnega izdelka. Naj bo takšnih mini projektov še veliko, ker samo tako se kot ustvarjalec lahko razvijaš in postajaš še boljši.

Izdelek prijavljam v:
– galerija meseca januarja – Najlepši par

En komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.